Boriti se je treba do konca! To je bil moj slogan na finalu v Nemčiji.
Sezona je bila uspešna, zadnja zmaga je zgodovinska. Premagala sem tri nemke, na
njihovem “igrišču” ,za nekaj stotink. Bile so končno na moji strani. V slalomu sem
napredovala za več kot 300 mest in sezono zaključila v prvi jakostni skupini.

Na olimpijskih igrah sem osvojila 2 srebrni medalji. Skupno sem četrta smučarka na
svetu in tretja v veleslalomskem seštevku.  To so zgovorni podatki o moji sezoni.
In to je noro dobro!

Nikakor pa ne morem mimo dejstva o minusih, ki so mi kar nekajkrat pokvarili občutke
veselja, radosti in brezskrbnosti. Sama, ki sem najbolj seznanjena z dogajanjem, lahko
najbolj objektivno govorim o tem. Na žalost, nihče drug ne ve vseh pripetljajev.
Nočem pretirano pogrevati tistih stvari, ki kvarijo čistost športa, ker želim, da šport
ostane čist. Se mi pa zdi,da je zelo vazno zavedanje, da te obstajajo, saj ga le tako
lahko zavarujemo.
‘Te stvari’ so Andreii, Andreju, Juretu in meni pobrale ogromno energije, živcev in
sedaj, ko je konec sezone lahko mirno rečem, da smo bili totalno siti neuspešnih
pogajanj, še preden se je sezona sploh začela.

In bila je zelooo dolga.

Ravno zato je ob koncu sezone težko najti tisto pravo energijo, ki smo jo  porabili
skozi sezono, da smo jo izpeljali na tako visokem nivoju.

A telo in glava se regenerirata. In tudi moja se bo. Zato vsi, ki ste me videli utrujeno
ob koncu sezone, prosim ne skrbite preveč. To je vrhunski šport in eni to prenašajo bolje,
drugi slabše. Če gledam ostale punce v karavani, lahko rečem le to, da nismo vsi enaki in
tudi nimamo vsi enakih pogojev za delo. Zato bi bilo krivično govoriti in označevati
tekmovalce, brez poznavanja ozadja.

Tako malo za hec vam lahko povem, da je moje telo zadnji teden, pošteno kurilo rezerve.
Verjetno vam je ze kdaj ‘trzala’ kakšna mišica… To se je meni dogajalo zadjih 10 dni
vsak dan. Moje oko je utripalo deset dni zaporedoma. Oglasale so se tudi ostale mišice,
a te na srečo v krajših intervalih. Sprva me je skrbelo, ker ni prenehalo, a stvar se je
sedaj le umirila.

Tako ali drugače, sezona se je končala.

Organizator finalnih tekem, je kljub površni organizaciji, le dobro poskrbel za
tradicionalno zaključno zabavo. Na Audi zabavi se vsako leto zbere večina tekmovalcev in
ekip s katerimi se na terenu srečujemo vsak dan. Takšno druženje je nekaj nepozabnega in
napetemu vzdušju skozi sezono, doda zelo sprosceno piko na i!

Zdaj je čas za oddih, za izzdih, in tudi doooooooooooooolg vdih.
In potem se mogoče zopet vidimo!

Vsem,  ki stojite ob meni se iz srca zahvaljujem. Brez te podpore nebi zdržala!
Hvala vam za vse čestitke in spodbudne besede. Včasih me zares ganete do solz.
Hvala mojim zvestim navijačem, tistim ki so vedno na tekmah in tistim, ki spremljate
tekme drugod. Lahko vam povem, da ni lepšega, kot sprožiti vaše veselje z mojimi
predstavami. Ko lahko skupaj začnemo kričati. To so nepozabni trenutki, polni energije
in želela bi si, da se nebi nikoli končali.

Želim vam prijetno pomlad!

Poljubček!
Tina

Boriti se je treba do konca! To je bil moj slogan na finalu v Nemčiji.
Sezona je bila uspešna, zadnja zmaga je zgodovinska. Premagala sem tri nemke, na
njihovem “igrišču” ,za nekaj stotink. Bile so končno na moji strani. V slalomu sem
napredovala za več kot 300 mest in sezono zaključila v prvi jakostni skupini.

Na olimpijskih igrah sem osvojila 2 srebrni medalji. Skupno sem četrta smučarka na
svetu in tretja v veleslalomskem seštevku.  To so zgovorni podatki o moji sezoni.
In to je noro dobro!

Nikakor pa ne morem mimo dejstva o minusih, ki so mi kar nekajkrat pokvarili občutke
veselja, radosti in brezskrbnosti. Sama, ki sem najbolj seznanjena z dogajanjem, lahko
najbolj objektivno govorim o tem. Na žalost, nihče drug ne ve vseh pripetljajev.
Nočem pretirano pogrevati tistih stvari, ki kvarijo čistost športa, ker želim, da šport
ostane čist. Se mi pa zdi,da je zelo vazno zavedanje, da te obstajajo, saj ga le tako
lahko zavarujemo.
‘Te stvari’ so Andreii, Andreju, Juretu in meni pobrale ogromno energije, živcev in
sedaj, ko je konec sezone lahko mirno rečem, da smo bili totalno siti neuspešnih
pogajanj, še preden se je sezona sploh začela.

In bila je zelooo dolga.

Ravno zato je ob koncu sezone težko najti tisto pravo energijo, ki smo jo  porabili
skozi sezono, da smo jo izpeljali na tako visokem nivoju.

A telo in glava se regenerirata. In tudi moja se bo. Zato vsi, ki ste me videli utrujeno
ob koncu sezone, prosim ne skrbite preveč. To je vrhunski šport in eni to prenašajo bolje,
drugi slabše. Če gledam ostale punce v karavani, lahko rečem le to, da nismo vsi enaki in
tudi nimamo vsi enakih pogojev za delo. Zato bi bilo krivično govoriti in označevati
tekmovalce, brez poznavanja ozadja.

Tako malo za hec vam lahko povem, da je moje telo zadnji teden, pošteno kurilo rezerve.
Verjetno vam je ze kdaj ‘trzala’ kakšna mišica… To se je meni dogajalo zadjih 10 dni
vsak dan. Moje oko je utripalo deset dni zaporedoma. Oglasale so se tudi ostale mišice,
a te na srečo v krajših intervalih. Sprva me je skrbelo, ker ni prenehalo, a stvar se je
sedaj le umirila.

Tako ali drugače, sezona se je končala.

Organizator finalnih tekem, je kljub površni organizaciji, le dobro poskrbel za
tradicionalno zaključno zabavo. Na Audi zabavi se vsako leto zbere večina tekmovalcev in
ekip s katerimi se na terenu srečujemo vsak dan. Takšno druženje je nekaj nepozabnega in
napetemu vzdušju skozi sezono, doda zelo sprosceno piko na i!

Zdaj je čas za oddih, za izzdih, in tudi doooooooooooooolg vdih.
In potem se mogoče zopet vidimo!

Vsem,  ki stojite ob meni se iz srca zahvaljujem. Brez te podpore nebi zdržala!
Hvala vam za vse čestitke in spodbudne besede. Včasih me zares ganete do solz.
Hvala mojim zvestim navijačem, tistim ki so vedno na tekmah in tistim, ki spremljate
tekme drugod. Lahko vam povem, da ni lepšega, kot sprožiti vaše veselje z mojimi
predstavami. Ko lahko skupaj začnemo kričati. To so nepozabni trenutki, polni energije
in želela bi si, da se nebi nikoli končali.

Želim vam prijetno pomlad!

Poljubček!
Tina

Bilo je lepo. Uživala sem. Kaksno potovanje, kakšni dnevi. Odkar sm se vrnila, praktično
ni bilo časa za zadihat, strnit misli ter občutke ( za to bo se čas ). In stvari se rolajo
dalje… Malo sem utrujena, pa kako ne bi bila, ob takšnem ritmu tekmovanj.

Sezona se je začela z vrtoglavim programom, olimpijske igre so bile ekstremno naporne
in pred mano so se pomembne tekme za skupne seštevke v posameznih disciplinah. Odprto
je še vedno tretje mesto v celotni razvrstitvi svetovnega pokala. Manjka mi tudi zmaga v
letošnji sezoni.

Skratka, kjlub velikanskim uspehom na olimpijskih igrah, se borimo naprej z vsemi štirimi.
Ko gledam Linsey in Mario, se zdita kot ‘mašini’, a tudi sama nisem tako daleč stran.
Le korak mi manjka in rezerv je še. To mi je vsec! Kot mi je vseč povedati, kar mi leži
na duši!

IIIIIIIIIHHHHHAAAAAAAAAAAAAAAAAA!

Bodite pozitivni, tudi če so stvari videti negativne!

Lep pozdrav vsem!

Tina

Bilo je lepo. Uživala sem. Kaksno potovanje, kakšni dnevi. Odkar sm se vrnila, praktično
ni bilo časa za zadihat, strnit misli ter občutke ( za to bo se čas ). In stvari se rolajo
dalje… Malo sem utrujena, pa kako ne bi bila, ob takšnem ritmu tekmovanj.

Sezona se je začela z vrtoglavim programom, olimpijske igre so bile ekstremno naporne
in pred mano so se pomembne tekme za skupne seštevke v posameznih disciplinah. Odprto
je še vedno tretje mesto v celotni razvrstitvi svetovnega pokala. Manjka mi tudi zmaga v
letošnji sezoni.

Skratka, kjlub velikanskim uspehom na olimpijskih igrah, se borimo naprej z vsemi štirimi.
Ko gledam Linsey in Mario, se zdita kot ‘mašini’, a tudi sama nisem tako daleč stran.
Le korak mi manjka in rezerv je še. To mi je vsec! Kot mi je vseč povedati, kar mi leži
na duši!

IIIIIIIIIHHHHHAAAAAAAAAAAAAAAAAA!

Bodite pozitivni, tudi če so stvari videti negativne!

Lep pozdrav vsem!

Tina

Dolgo se nisem oglasila, ampak ne mi zamerit, saj je tempo tekem in treningov
prevelik, da bi redno pisala kje sem in kaj se dogaja.

V tem trenutku sem se v St. Moritzu, a stojim pred velikimi, mogočnimi vrati,
ki mi vzbujajo občutke radovednosti, strahu a hkrati me polnijo s pogumom,
hrabrostjo in predanostjo. Ta vrata so mi že poznana, a takšne barve niso bila
še nikoli.
Ja, bojim se stopiti skozi njih.
Sezona, ki se odvija je polna vzponov in padcev. Ni mi se uspelo zmagati. Pa vem,
da sem tega sposobna, ampak ne. Nisem izkoristila svojih možnosti v veleslalomu.
Dogajajo se mi stvari, ki jih nisem vajena in sezona je polna presenečenj.

Slalom! Prvič na stopničkah v slalomu. Sedaj zares lahko rečem, da sem
vsestranska smučarka! Juhu!

Kar se tiče rezultatov je, kot bi se vozila z tako imenovanim ‘vlakom smrti’,
na katerega se lahko usedemo v adrenalinskih parkih, ki gre enkrat
doooooooooooool in potem goooooooooooor.
Kam gre hitreje, mislim, da ni potrebno govoriti. Vsekakor so mi vijuge  bolj
zanimive, kot če bi šlo le ravno. Ob takšnem spektru tekmovanj, sem sicer vse to
pričakovala, a vseeno je težje obračati krivulje, predvsem navzgor,
kot hoditi ravno.

No, in ne glede na točko zmogljivosti sem se znašla pred temi vrati…
vrata OLIMPIJSKIH IGER! Je cesta za njimi vijugasta, gre navzdol,
ali se močno dviga? Imam odprte oči! Pričakujem vse! Naj se vrata odprejo!

Naj olimpijski ogenj požene mojo kri!

Srečno in bodite z mano!

Tina

Dolgo se nisem oglasila, ampak ne mi zamerit, saj je tempo tekem in treningov
prevelik, da bi redno pisala kje sem in kaj se dogaja.

V tem trenutku sem se v St. Moritzu, a stojim pred velikimi, mogočnimi vrati,
ki mi vzbujajo občutke radovednosti, strahu a hkrati me polnijo s pogumom,
hrabrostjo in predanostjo. Ta vrata so mi že poznana, a takšne barve niso bila
še nikoli.
Ja, bojim se stopiti skozi njih.
Sezona, ki se odvija je polna vzponov in padcev. Ni mi se uspelo zmagati. Pa vem,
da sem tega sposobna, ampak ne. Nisem izkoristila svojih možnosti v veleslalomu.
Dogajajo se mi stvari, ki jih nisem vajena in sezona je polna presenečenj.

Slalom! Prvič na stopničkah v slalomu. Sedaj zares lahko rečem, da sem
vsestranska smučarka! Juhu!

Kar se tiče rezultatov je, kot bi se vozila z tako imenovanim ‘vlakom smrti’,
na katerega se lahko usedemo v adrenalinskih parkih, ki gre enkrat
doooooooooooool in potem goooooooooooor.
Kam gre hitreje, mislim, da ni potrebno govoriti. Vsekakor so mi vijuge  bolj
zanimive, kot če bi šlo le ravno. Ob takšnem spektru tekmovanj, sem sicer vse to
pričakovala, a vseeno je težje obračati krivulje, predvsem navzgor,
kot hoditi ravno.

No, in ne glede na točko zmogljivosti sem se znašla pred temi vrati…
vrata OLIMPIJSKIH IGER! Je cesta za njimi vijugasta, gre navzdol,
ali se močno dviga? Imam odprte oči! Pričakujem vse! Naj se vrata odprejo!

Naj olimpijski ogenj požene mojo kri!

Srečno in bodite z mano!

Tina

Tukaj zares nimam sreče. Kombinacija se mi ni posrečila. Že po smuku mi ni kazalo prav
optimistično, imela sem zaostanek debelih 4 sekund, kar je bilo šokantno. Vse to se
je dalo nadoknaditi v slalomu, in do ‘tiste usodne vertikale’, je kazalo da mi bo
to uspelo.
Smučala sem tako hitro, da bi lahko napredovala do 4.mesta. Ampak se ni izšlo.
Vsekakor sem poskusila z maksimalnim napadom, ki bi me edini popeljal visoko, a vedno
ne gre, kot želimo.
Smuk je bil danes odpovedan in mislim, da je za varnost tekmovalk to pametna odločitev.
Zadnje čase je veliko govora o varnosti, ki kljub temu se vedno ni na nivoju, kot bi se
zahteval za tekmovanja svetovnega pokala.
Še vedno nekatere komentarje tekmovalcev, organizatorji in odgovorni ne upoštevajo v
pravi meri. Tveganje je velikansko, tekme se vrstijo ena za drugo, razultate želimo
vsi in se ‘mečemo na glavo’ za uresničitev sanj.
Vsekakor so se te letos za nekatere ze končale. Žalostno je, da program tekem,
prizorišča tekem določajo tisti ljudje, ki se pred tem, da potrdijo program, ne
vprašajo kaj to pomeni za nas športnike in ekipe, ki moramo vso to pot opravit.
Kakšne posledice lahko prinese utrujenost, nezbranost zaradi ‘jet lega’, ali
kaj drugega?
Mislim, da je v drugih športih, ki imajo bistveno manjše tveganje, veliko bolje
poskrbljeno za organizacijo, kot v smučanju.
Predlagam, da se zgledujemo po tenisu. Glavni turnirji ob točno določenih terminih
in  mestih, nagrade in nagradni skladi, pravila ob menjavi kontinetov, itd…

Jutri nas čaka zadnja tekma preden se vrnemo domov. Bila bi vesela, da bi se
lahko vrnila s te dolge turneje,tudi z uvrstitvijo na stopničke v super g-ju.
Vsekakor bo potrebno počakati do jutri.

Vi pa pridno stiskajte pesti!

Lep pozdrav,

Tina

Tukaj zares nimam sreče. Kombinacija se mi ni posrečila. Že po smuku mi ni kazalo prav
optimistično, imela sem zaostanek debelih 4 sekund, kar je bilo šokantno. Vse to se
je dalo nadoknaditi v slalomu, in do ‘tiste usodne vertikale’, je kazalo da mi bo
to uspelo.
Smučala sem tako hitro, da bi lahko napredovala do 4.mesta. Ampak se ni izšlo.
Vsekakor sem poskusila z maksimalnim napadom, ki bi me edini popeljal visoko, a vedno
ne gre, kot želimo.
Smuk je bil danes odpovedan in mislim, da je za varnost tekmovalk to pametna odločitev.
Zadnje čase je veliko govora o varnosti, ki kljub temu se vedno ni na nivoju, kot bi se
zahteval za tekmovanja svetovnega pokala.
Še vedno nekatere komentarje tekmovalcev, organizatorji in odgovorni ne upoštevajo v
pravi meri. Tveganje je velikansko, tekme se vrstijo ena za drugo, razultate želimo
vsi in se ‘mečemo na glavo’ za uresničitev sanj.
Vsekakor so se te letos za nekatere ze končale. Žalostno je, da program tekem,
prizorišča tekem določajo tisti ljudje, ki se pred tem, da potrdijo program, ne
vprašajo kaj to pomeni za nas športnike in ekipe, ki moramo vso to pot opravit.
Kakšne posledice lahko prinese utrujenost, nezbranost zaradi ‘jet lega’, ali
kaj drugega?
Mislim, da je v drugih športih, ki imajo bistveno manjše tveganje, veliko bolje
poskrbljeno za organizacijo, kot v smučanju.
Predlagam, da se zgledujemo po tenisu. Glavni turnirji ob točno določenih terminih
in  mestih, nagrade in nagradni skladi, pravila ob menjavi kontinetov, itd…

Jutri nas čaka zadnja tekma preden se vrnemo domov. Bila bi vesela, da bi se
lahko vrnila s te dolge turneje,tudi z uvrstitvijo na stopničke v super g-ju.
Vsekakor bo potrebno počakati do jutri.

Vi pa pridno stiskajte pesti!

Lep pozdrav,

Tina

Zdaj imam dva dni zasluženega počitka… Moje mišice me lepo prosijo, naj jih odpeljem
nekam na toplo, v savno ali bazen, da bodo lahko zaplapolale po svoje in ne , kot jim
ukazujem jaz. Vsekakor so bile zelo pridne in si to tudi zaslužijo.

Naslednja destinacija Val d’ Isere!
…Se javim kaj iz prizorisca lanskega svetovnega prvenstva!

Lep pozdrav vsem,

Tina